Slon sredi afriške savane ne ve, kaj je ljubezen, a čuti, da mu nekaj manjka. Spomni se maminih besed, da se zaradi ljubezni počutiš lahek kot pero. V perje so odeti ptiči, pomisli in spleza na drevo, kjer pisanemu ptiču sramežljivo zaupa, da pravzaprav išče ljubezen. Ptič ga pouči, da je ljubezni treba mehko postlati. Toda v še tako mehkem gnezdu, če je prazno, ni ljubezni. Slon jo končno odkrije, ko pred seboj zagleda lepo slonico s krilci. Njej je oče dejal, da se, ko si zaljubljen, počutiš, kot bi letel. Potem sta se narahlo dotaknila z rilci in objel ju je globok mir … Poetična pravljica seveda ne mine brez življenjskega nauka: Dokler slon – ali kdor koli – sledi nasvetom drugih, zaman išče ljubezen. Šele ko v tišini prisluhne lastnim občutjem, ga ljubezen poišče sama.

Iztok Ilich, Bukla 100

 

Vir: https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/dojencki-in-malcki/slikanice/slon-na-drevesu.html