Sternthal : zadnja postaja : 1918-1922 : trnova pot povratka goriških beguncev

Knjiga o begunskem taborišču Strnišče pri Ptuju (danes Kidričevo) opisuje usodo goriških beguncev, ki so bili tam nastanjeni med leti 1918 in 1922. Šlo je za begunce, ki jih je 1. svetovna vojna pregnala z Goriškega in so že od leta 1915 našli zatočiščev raznih krajih Avstro-Ogrske. Po koncu vojne in po razpadu Donavske monarhije, je Avstrija vse begunce, ki niso bili Avstrijci, izgnala iz svoje novonastale države. Ker ti ljudje niso imeli kam (Goriška je bila povsem porušena), so jim oblasti v Sloveniji dodelile odsluženo veliko barakarsko naselje v Strnišču, kjer je med vojno bila avstro-ogrska vojaška bolnica. Knjiga je izjemen dokument, saj vsebuje tudi sezname rojenih in umrlih beguncev ter seznam porok.

 

Tajna organizacija Borba 1927-1930

Ob 90-letnici ustrelitve junakov v Bazovici je Založništvo tržaškega tiska, v sodelovanju z Odsekom za zgodovino Narodne in študijske knjižnice, s Skladom Dorče Sardoč in ob podpori Društva TIGR Primorske – območna enota Trst, izdalo knjigo z naslovom Tajna organizacija Borba. Avtor Milan Pahor, ki že več desetletij vsestransko skrbi za ohranjanje spomina o uporu proti fašizmu, je ob tej priložnosti pripravil obsežen in zelo raznolik material, ki ponazarja in poglablja tako obdobje delovanja borbašev, kot številne odmeve na dogodke, takrat in danes. Pri projektu je sodeloval zgodovinar OZE NŠK Štefan Čok, ki je materiale zbral in uredil.

Knjiga, ki sodi v zbirko Spominske poti Slovencev v Trstu, v sklopu katere je pred kratkim izšla tudi publikacija Narodni dom, je opremljena z bogatim fortografskim gradivom, hkrati vsebuje izčrpno in bralcu prijazno predstavitev ne le zgodovinskih okoliščin v katerih je delovala organizacija Borba, a predvsem človeških likov, ki so se odločili za upor. Gre za neke vrste priročnega zgodovinskega vodnika, ki bo prav gotovo primeren in zanimiv za širši krog bralcev.

S knjigo v vojni, Partizanska šola na Tržaškem 1943 – 1945

To je zgodba o partizanski šoli, o šoli v vojnem času, ki si jo je zamislila Osvobodilna fronta slovenskega naroda že leta 1942. To je zgodba o partizanski šoli na Primorskem, ki je nastala v jeseni leta 1943, o ponovni obuditvi in vzpostavitvi slovenske osnovne šole, potem ko jo je nasilno ukinil fašistični režim v Italiji v letu 1923, ko je bila odobrena šolska reforma , ki jo je sestavil minister Gentile. Slovenski otroci se niso smeli več učiti v svojem maternem jeziku. Po dvajsetih letih je slovenska šola ponovno zaživela po zaslugi narodnoosvobodilnega boja.

ArTSprehod

ArtSprehod je voden literarni sprehod po središču Trsta, ki je po odrski postavitvi doživel še knjižno izdajo. Publikacija je majhen, a zato nič manj pomemben doprinos k poskusu dopolnjevanja topgrafije krajev memorije tržaških Slovencev – predvsem tistih krajev, ki so svoj prostor našli tudi v slovenski književnosti.

Čeprav drobna, je pričujoča knjižica pomembna ne le za tiste, ki boste v njej spoznali nekatere zgodbe prevečkrat prezrtih neitalijanskih prebivalcev Trsta, ampak tudi za slovensko narodno skupnost v mestu, ki danes, verjetno še bolj kot nekoč, potrebuje takšne simbolne potrditve in referenčne točke zato, da še naprej goji in razvija svojo lastno identiteto.

O projektu:
Septembra 2013 je v okviru večdnevne prireditve Slofest, ki jo je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev, v Trstu nastal ArTSprehod, voden literarni sprehod po središču mesta, ki je nekaj mesecev kasneje ponovno zaživel v obliki multimedijske predstave ob slovenskem kulturnem prazniku. Režijo je podpisal Danijel Malalan, med ustvarjalci pa so bili mladi tržaški igralci in učenci Glasbene matice ter Ženska pevska skupina Stu ledi. Odrska postavitev tega iskanja in potrjevanja slovenske prisotnosti v tržaškem središču s pomočjo literature je doživela velik uspeh, zato je bila odločitev za izdajo ArTSprehoda v knjižni obliki pri ZTT v sodelovanju z ZSKD tako rekoč naravna. Publikacija, ki jo je uredil Mitja Tretjak, vsebuje odlomke iz del Alojza Rebule, Mimi Malenšek, Borisa Pahorja, Fulvia Tomizze, Marka Sosiča, plemiška pisma družine Marenzi Corraduzzi in poezije Dragotina Ketteja, Srečka Kosovela, Miroslava Košute, Marka Kravosa in Marija Čuka in Marka Sosiča.